V njej je na poljuden način zbrano znanje o razgradnji organskega materiala, ki bi ga moral obvladati vsak vrtnar. Tako tisti, ki vzgaja nekaj solate in začimb na 2 m² površine, kot tisti, ki samooskrbo jemljemo resno. Govora je tudi o kompostiranju živalskega gnoja, kot zunanjega vira oz. če imate sami nekaj živali. V šali gre za posebno vejo »kmečke« alkimije, saj gnoj spreminjamo v črno zlato (beri: kompost).

Namen kompostiranje je, da pridobimo kvaliteten kompost kot univerzalno gnojilo in mikrobiološko poživilo za naša tla in rastline. V sonaravni pridelavi, kompost dodan našim tlom, predstavlja temelj rodovitnosti in ga res ni nikoli preveč. Bolj kot hranila v kompostu nas zanima tisti živi (mikrobiološki) del komposta, ki oživlja tudi najbolj degradirana tla. Knjiga ni namenjena večjim živinorejskim kmetijam, profesionalnim kompostarnam in komunalnim kompostarnam. Uporabljen jezik je poljuden z nekaj teoretičnimi izrazi, da se med seboj bolje razumemo. Največkrat uporabljeni in zahtevnejši izrazi so zbrani na začetku knjige v razlagi pojmov.